V zadnjih letih naravno milo znova pridobiva na priljubljenosti, saj se vse več ljudi zaveda pomena uporabe izdelkov, ki so prijazni tako koži kot okolju. Takšno naravno milo je narejeno iz naravnih sestavin, brez sintetičnih dodatkov, umetnih dišav ali agresivnih kemikalij.

Postopek izdelave je lahko tradicionalen, ročen in zahteva natančnost, poznavanje kemijskih reakcij ter veliko ustvarjalnosti. Osnova za izdelavo naravnega mila je maščoba, ki je lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Največkrat se uporabljajo oljčno, kokosovo, sončnično, palmovo ali mandljevo olje. Vsako od njih prinaša mila različnih lastnosti. Kokosovo olje poskrbi za bogato peno, oljčno za nežnost, karitejevo maslo pa za dodatno vlaženje. Druga pomembna sestavina je lug, najpogosteje natrijev hidroksid, ki omogoča kemijsko reakcijo med olji in lugom, pri kateri nastane ročno izdelano naravno milo za občutljivo kožo. Postopek se začne z natančnim odmerjanjem sestavin, saj mora biti razmerje med olji in lugom pravilno, da naravno milo ni preveč trdo, preveč mehko ali dražeče. Najprej se pripravi lugova raztopina, ki se jo previdno zmeša z vodo. Nastala zmes se potem ohladi. Medtem se v ločeni posodi segrejejo izbrana olja, da dosežejo primerno temperaturo. Ko sta olja in lugova raztopina temperaturno usklajena, se ju združi in zmes začne postopoma gosteti. Meša se jo ročno ali s paličnim mešalnikom, dokler se ne doseže t.i. sled, to je stopnja, ko mešanica spominja na gosto kremo.

V tem trenutku se milu dodajo dodatne naravne sestavine. Sem sodijo razna eterična olja, naravna barvila v obliki gline, oglja ali kurkume, suho cvetje ali med. Te sestavine milu ne le dajejo prijeten vonj in videz, temveč ga tudi obogatijo z dodatnimi negovalnimi lastnostmi. Zmes se nato vlije v kalupe, kjer počiva največ dva dni, da se strdi.

Ko je naravno milo dovolj trdo, se ga vzame iz kalupov, razreže in pusti zoreti od štiri do šest tednov. V tem času poteka popolna saponifikacija, milo se osuši in postane nežno ter varno za uporabo.